Veleposlaništvo RS Priština /Novice /
14.01.2016  

SLOVENSKA PRIZADEVANJA ZA NADALJNE URAVNAVANJE IN ZMANJŠEVANJE MIGRANTSKEGA TOKA

SLOVENSKA PRIZADEVANJA ZA NADALJNE URAVNAVANJE IN ZMANJŠEVANJE  MIGRANTSKEGA TOKA

 

Glavni poudarki po TK MNZ in MZZ  , 13. 1. 2016

 

 

Migrantski tok na  »balkanski poti« je  nekoliko upadel, tako v zadnjih štirinajstih dneh v Slovenijo iz  Hrvaške  vstopa poprečno okoli 2000 ljudi na dan, v tem obdobju pa jih je praktično tudi enako število odšlo v Avstrijo.

 

Razlogov je več:  dogovor EU s Turčijo je deloma že začel dajati prve rezultate, skupne EU aktivnosti za varovanje zunanjih meja tudi, pa tudi bolj zimske  vremenske razmere so prispevale svoj delež. Ne gre pozabiti tudi ukrepe nekaterih držav, ki niso članice EU na tej poti (Makedonija).

 

Slovenski pristojni organi si še naprej prizadevajo za ustrezno varnostno in humano  obravnavo migrantov in pri tem sodelujejo tudi z mednarodnimi organizacijami kot na primer UNHCR in UNICEF.

 

Na drugi strani pa se razmere v severnih državah EU in njihovih sosedah hitro spreminjajo, posledično pa tudi do držav južneje na balkanski poti oziroma njihovih sosedov.

Njihova skupna značilnost je, da poskušajo omejiti prihod migrantov, ki ne nameravajo zaprositi za azil v njihovi državi oziroma do njega niso upravičeni (ker da prihajajo iz varnih držav ), da začenjajo s postopki vračanja migrantov, ki  so za azil že zaprosili v kateri drugi EU državi (ali pa jim je bil zavrnjen), pa so nadaljevali pot  in da začenjajo postopke za spremembo azilne zakonodaje ( zaostrovanje pogojev za pridobitve azila in destimuliranje materialne plati statusa azilanta) .

 

Slovenija pozorno spremlja vsa ta dogajanja in poskuša tako v okviru EU, na regionalni ravni in v bilateralnih stikih  iniciirati  in podpreti skupne dogovorne rešitve.

Hkrati pa se zavedamo, da  skupne EU zakonodajne iniciative ter skupno ukrepanje zahtevajo več časa , zato smo pozorni tudi na ravnanje posameznih držav na severu Evrope ter naših sosedov.

 

Slovenija nikakor ne želi postati nekakšen »žep« na balkanski poti , v primeru če bodo še posebej Nemčija in posledično Avstrija zaostrili pogoje za sprejemanje migrantov,  istočasno pa bi se tok migrantov na balkanski poti  nadaljeval (oziroma spomladi tudi verjetno povečal).

Preprosto dejstvo je, da Slovenija nima zadosti nastanitvenih kapacitet , materialno tehničnih  sredstev  in zadosti  usposobljenih ljudi za dalj časa trajajoče bivanje večjega števila migrantov v Sloveniji.

 

Zato tudi Slovenija načrtuje in pripravlja nacionalne varnostne, zakonodajne, nastanitvene in humanitarne ukrepe, ki bi jih v  bistveno spremenjenih okoliščinah tudi sorazmerno in postopno  uveljavljala.

 

Še posebej z avstrijskimi oblastmi se poskušamo sproti in konkretno usklajevati ter upoštevati njihove odločitve o tem ,da bodo sprejemali samo identificirane  migrante z znano državo izvora  ter  želje o številu  in urah organiziranih prihodov migrantov na njihovo mejo.

Seveda smo tovrstne želje posredovali tudi hrvaškim organom za notranje zadeve in zaenkrat so jih upoštevali. Nasploh si Slovenija ne more predstavljati dobrega obvladovanja nadaljnjih migrantskih tokov v zaostrenih okoliščinah brez konstruktivnega sodelovanja Hrvaške.

 

 

Tako imenovano »vračanje migrantov« je tematika, ki v javnosti ni jasno razumljena v zvezi z njo pa obstajajo neupravičeni strahovi, da bo Slovenija morala sprejeti  večje število migrantov, ki so jim po osebni obravnavi  zavrnili prošnje za azil recimo v Avstriji, Švici ali Nemčiji.

Tukaj torej ne govorimo o zavračanju vstopa migrantom v Avstrijo, kar se občasno zgodi , ko tamkajšnji varnostni organi na podlagi svojega procesa identifikacije ugotovijo, da se le ta ne ujema s tisto, ki je bila ugotovljena v Sloveniji. V tem primeru jim je torej zavrnjen vstop v Avstrijo.

 

Poudariti je treba, da gre  pri vračanju migrantov za tiste migrante, ki so bili  v Sloveniji registrirani in so vložili prošnjo za azil (ali pa jim ni bila odobrena)   in so samovoljno  nadaljevali svojo pot v severnejše države. Take  migrante, države v katerih jih  odkrijejo , poskušajo vrniti v prvo državo vstopa  v EU oziroma schengenskega sistema, kjer bi morali zaprositi za azil. Tu gre za zelo majhno število migrantov, ki bi na tak način (če se bo Slovenija strinjala) prišli nazaj v Slovenijo in bi jih nastanili v centre za tujce.

 

V zvezi s tem se v javnosti pojavljajo tudi nejasnosti, ali  bi lahko  slovenske odločbe o začasnem zadrževanju v Sloveniji  , ki jih je Slovenija ob registraciji izdala migrantom, lahko druge države smatrale kot podlago za prevzemanje odgovornosti Slovenije za te migrante  .  Zato je Vlada RS na seji 7. januarja  obravnavala to tematiko in odločila, da odločbe o začasnem zadrževanju ne spadajo med tiste uradne dokumente o bivanju , ki predstavljajo osnovo za prevzemanje odgovornosti države za vračanje migrantov in  ne predstavljajo dovoljenja za bivanje , o katerem je treba obvestiti EU. Te odločbe tudi prenehajo veljati, ko migrant zapusti Slovenijo.

Nekatere države so sicer menile, da je taka odločba podlaga za začetek postopka o vračanju , do sedaj smo prejeli okoli 1500 zahtevkov, na okoli 1000 smo že negativno odgovorili.

 

 

V zvezi z začasnimi tehničnimi ovirami  je novost to, da bodo na približno 155 km postavljenih na nekaterih mestih le te umaknili in jih nadomestili s panelno ograjo (deloma zaradi nevarnosti visokih meja, deloma zaradi  omogočanja gibanja lokalnim skupinam prebivalstva)

Zadnje narasle vode tem oviram niso škodile.